Prav je, da se na Martinovo predstavi prav poseben prostor za razvajanje brbončic: Gredič. Grad iz 16. stoletja stoji tik ob italijanski meji, v kraju Ceglo. Širša javnost ga je zaradi njegove nove vsebine odkrila šele pred kratkim. H grajskim zidovom je bila dodana dvoetažna vinska klet, znotraj zidov pa umeščena restavracija v pritličju ter hotelske suite in apartma v nadstropjih in mansardi. Poleg izvrstnega vinskega in kulinaričnega razvajanja gre za zgleden primer prenove in oživitve historičnega objekta.
Pri tovrstni prenovi je najpomembnejša vzpostavitev ravnotežja med starim in novim. Potrebna je prava mera ohranjanja in prikazovanja obstoječega tkiva ter dodajanja novih elementov. Novo mora spoštovati staro: nova vsebina obstoječega okolja ne sme preglasiti, le dopolnjevati. Novi interjer ga dopolnjuje z izbranimi lokalnimi gradniki (kamen, les) in izčiščenimi linijami. Namesto temačne grajskosti prostoru dodaja toplino. To prispevajo še nasmejani obrazi obiskovalcev, zadovoljnih s kulinarično in arhitekturno ponudbo.
Ponosna sem, da se za debelimi zidovi skriva tudi moj pisan in risan doprinos k tej romantični grajski pripovedi. Kot kaže, je uspešna. Objekt ima zaradi “dobro rešene funkcionalnosti in kakovostno oblikovanih rešitev od detajlov do celote tudi presežno vrednost v doživljajskem razkošju ambientov”, zato mu je bila dodeljena nagrada za Interier leta 2012.
Projekt interjerja smo zasnovali s sodelovanjem z Raketo, birojem za komunikacijo, na raketni pogon.
