Na sever bi šla. Za začetek recimo v Stockholm. En teden bi bil čisto dovolj, toliko da za nekaj časa potešim to svojo željo. Čudno, vem, da o tem razmišljam sredi zime. Mogoče je to le iluzija spomina trenutnih razmer, kdo ve, mogoče bi se pa tudi že rada šla spet kam potepat…
Tole stanovanje mi je padlo v oči. Enosobno, ampak s svojimi skromnimi 39 m² na pogled deluje mnogo večje. Izpraznjeno izčiščeno je do zadnjega kotička. Manj je več, ne nujno pa tudi brezosebno. Tole, recimo, je toplo in zelo domače.
Prefinjena preprostost skandinavskih interijerjev ♥.
Kombinacija beline in naravnega lesa me vedno znova navdihuje. Ob tej razkošni belini kar čutim, kako se mi glava bistri. Ja, prav to potrebujem. Nekaj, ob čemer bi mi misli brezskrbno odplavale in se spočile. In potem je tu les: element, ki prostoru daje težo. S svojim sicer subtilnim poudarkom ga prizemlji. Pogled se mi ustavi na njem, torej podobno učinkuje tudi na moje misli.
Kako malo pravzaprav potrebujemo za svoje prijetno bivanje: kavč, mizo, kuhinjo in kopalnico.
Seveda tudi dobro kavo in posteljo (za zaveso).
Poletja v mestu so mi postala prevroča. Mogoče pa letos namesto sence poiščem prav tale naslov.
vse foto: www.freshome.com
